Grad Gewerkenegg
| Grad Gewerkenegg | |
|---|---|
 Gewerkenegg s strani | |
  Grad Gewerkenegg Geografska lega: Grad Gewerkenegg, Slovenija | |
| Lega | Idrija Občina Idrija |
| Koordinati | 46°0′4″N 14°1′8″E / 46.00111°N 14.01889°E |
| Zgrajeno | 1527 |
| Uradno ime: Idrija - Grad | |
| Razglasitev | 10. avgust 2001 |
| evid. št. | 183[1] |
Grad Gewerkenegg (dobesedno slovensko: Rudniški grad) je renesančni grad, ki dominira nad mestnim jedrom Idrije. Prvotno je bil zgrajen za potrebe idrijskega rudnika, v njem pa danes stanuje mestni muzej. Od leta 2012 je grad del UNESCO svetovne dediščine po okriljem dediščine živega srebra v Almadénu in Idriji.[2]
Namembnost
[uredi | uredi kodo]Z odkritjem živega srebra v Idriji konec 15. stoletja so rudarske dejavnosti kmalu povzročile urbanizacijo. Grad Gewerkenegg so med leti 1522 in 1533 zgradili lastniki za upravljanje tedanjega rudnika. Njegovo ime izhaja iz nemščine, dobesedno pa bi ga lahko prevedli kot »rudniški grad«. Grad se po pravilih gradoslovja ne uvršča med prave gradove, saj v njem ni nikoli prebival plemiški sloj in ni bil namenjen obrambi. Njegova primarna vloga je bila skladišče za uskladiščenje izkopanega živega srebra in hrane, saj pozimi dostop v Idrijo ni bil mogoč, ter kot upravna stavba rudnika. Kot skladišče je služilo do 18. stoletja, ko je bilo v Idriji zgrajeno namensko skladišče (Magazin). Grad so med drugo svetovno vojno raketirale Južnoafriške zračne sile.[3] Trenutno je ena najstarejših stavb v Idriji, v gradu pa se od leta 1953 na 2000 m2 razprostira Mestni muzej Idrija in Glasbena šola Idrija.[4][5]
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Grad se nahaja na manjši vzpetini v zahodnem delu mestnega jedra. Grad je približno pravokotne oblike, s tremi obrambnimi stolpi, postavljenimi na severozahodnem, severovzhodnem in jugozahodnem vogalu. Južna stran meji na strmo pečino ob potoku Nikova, zato jugovzhodni vogal nima stolpa in je le povečan vogal. Sredi vzhodne stene se nahaja zvonik z uro. Grad ima dva vhoda: na vzhodni strani je stopnišče z mostom čez Nikovo, na zahodno stran pa se dostopa s ceste, ki vodi neposredno na dvorišče.
Grad je bil obnovljen dvakrat v letih 1988 in 2017. Na dvorišču z arkadnimi hodniki so odkrili in kvalitetno obnovili ornamentalno arhitekturno poslikavo.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 183«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »UNESCO World Heritage Centre - Document - The restored building of Idrija’s castle, Gewerkenegg«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 14. maja 2023.
- ↑ Rijavec Monika; Moravec Dušan; Moravec Slavko (2018), Jeklene ptice nad Idrijo (dokumentarni film), RTVSLO, pridobljeno 14. maja 2023
- ↑ »Top 10 attractions«. Mestni muzej Idrija (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. maja 2023.
- ↑ Kavčič 1993, str. ;15–25.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kavčič, Janez (1993). »Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije«. Idrijska obzorja. Mestni muzej Idrija. str. 15–25.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi grad Idrija v Wikimedijini zbirki- Grad Gewerkenegg - Mestni muzej Idrija Arhivirano 2013-10-24 na Wayback Machine.
